Italijanski predsednik Sergio Mattarella je podpisal odlok, s katerim je referendum o reformi pravosodja uradno razpisal za 22. in 23. marec. Odločitev predsednika države je sledila dnevu intenzivnih pravnih in političnih trenj, v katerih so nasprotniki reforme skušali izpodbijati vladne postopke za določitev datuma glasovanja. Osrednja točka spora ostaja predlagana ločitev kariernih poti sodnikov in tožilcev, ki ji močno nasprotuje del pravosodja, združen v Nacionalno združenje sodnikov (ANM). Pravosodni minister Carlo Nordio je ostro zavrnil očitke nasprotnikov, ki trdijo, da bo reforma podredila sodstvo politiki. Nordio je navedbe ANM označil za »fantazijske« in poudaril, da gre v resnici za vprašanje notranje moči znotraj sodstva, saj naj bi trenutni sistem omogočal neustrezno izmenjavo vpliva med tožilci in sodniki v Visokem sodnem svetu (CSM). Po ministrovih besedah je odpor pričakovan, saj odvzem moči tradicionalnim strukturam nikoli ne mine brez konfliktov. Medtem ko se zagovorniki reforme pod vodstvom fundacije Einaudi trudijo zaščititi veljavnost postopkov, so nasprotniki vložili pritožbe na upravno sodišče v Laciju. Ti zahtevajo zamik glasovanja, saj naj bi ankete trenutno kazale na zmago podpornikov reforme. Ministrica za reforme Elisabetta Casellati pa je prepričana, da za pritožbe ni pravne podlage in da bo referendum državljanom povrnil zaupanje v pravosodni sistem.

Računsko sodišče je izrazilo pomisleke glede načrtovanja mostu čez Messinsko ožino z enim samim razponom, kar je sprožilo razpravo o pristojnostih sodišča in vplivu na zakonodajalca. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko vztrajanje vlade pri gradnji kljub zadržkom sodišča povzroči finančno škodo za državo. Vlada želi nadaljevati z gradnjo in zahteva potrditev s strani sodišča, kar pa po mnenju pravnikov izpostavlja člane vlade tveganju.